Večer je.
Tako kot moj oče nekoč- sem danes garal.
Zvečer je, izsesan sem poslednje kaplje moči.
Moj sin me je gledal, večer je, on poln moči, smeji se, razgraja.
Moj oče je danes preležal, prespal, utrujen življenja, zdaj kinka pred tv ekranom.
Šel sem mimo špegla. V njem smo bili vsi štirje.
Starec, mož, otrok in hvaležnost.
Poslano:
05. 10. 2019 ob 20:59
Spremenjeno:
05. 10. 2019 ob 21:20
Moje današnje delo
Poslano:
05. 10. 2019 ob 21:16
Spremenjeno:
05. 10. 2019 ob 21:28
Prozni refleks neke druge, meni zelo ljube, za moj okus mnogo lepše pesmi:
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gregor Markič Factotum
Ocenjevanje je zaključeno!