puhel
kot votlo deblo
izpraznjen
kot prazen sod
izsahel
kot zemlja v stoletni suši
je tvoj jaz
ožet do poslednje kaplje
nekdanjega jezera iskric
brezkrven in medel
je tvoj pogled
kot poleti roža v opoldanski vročini
oči kalnega pogleda
uprte v tla
izogibajoč ljudem
ki te pijejo
ti izsrkavajo moč
preden se zaveš
postaneš puhla lupina
z navidezno vsebino
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!