Na pot
Spet zreš v odsev in brišeš sled ihtenja -
razbit pogled na starko pred teboj,
na upanje, postano je od ždenja,
Predihala si konce vseh ordalij,
razkrivaš mi, da tvojih dni ni več
in da bi se želela le naspati,
Zelo lepo besedišče.
Odličen sonet.
Všeč mi je zaradi možnosti, da ga različno interpretiramo ... Mene so ordarije napeljale v čas sojenja čarovnicam, ta, ki gre, se mi zdi pa izčrpana, a močna, prišla bo, kamorkoli se je že namenila. Nasmeh na koncu je luč in darilo, ki nakazuje, da obstaja ali upanje ali pa resignacija, potepuhu v vzpodbudo ...
Lp, lidija
Pisana beseda, dragoceno je širjenje tvoje lepe besede in
res lepo je brati odličen sonet.
Iskrene čestitke k podčrtanki in lep pozdrav,
koni
Hvala vsem trem. Lp, Janja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Pisana_beseda
- 28. 09. 2019 ob 21:27
- Prebrano 693 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 156.4
- Število ocen: 7