V skrivnost
umaknjen svet
in tistih
kapelj sol,
ki od njih umret
srce
si puščaš nežno,
z grenkobo slutim
spet in spet.
V očeh razprtih
upanje ubežno.
Smo poslušali
dovolj?
Smo dovolj
čutili?
V Reki rek
se plavajoča
misel lesketa
kakor
žareča riba.
In luna
z rahlo roko sanj
bežno
se dotika hriba.
V Reki rek
se na ploščate
kamne
pesem piše.
In žalost tam
v utripajoči svod
jim modre
zvezde riše.
Smo zaupali
dovolj?
Smo se dovolj
razkrili?
Nekje Obraz
je dober,
blag.
In so smehljaji
mili,
ki odmev resničen,
drag,
bodo v Brezčasje
spremenili.
Smo odpuščali
dovolj?
Smo dovolj
ljubili?
Krasna je, Majdi <3
Pogrešala sem tvoje pesmi.
Lp,
Tamara
Majdi, naježila me je. Direkt zadela ... objem, S
Draga Tamara, hvala. Smo spet skupaj...lepo se je vračati k dragocenim ljudem...in njihovemu Glasu ....
Draga pravljicna Platanas...Sabina...najbrž so te ježičice direkt iz uspavanke za Ježka? :)
Objem obema, M.
… dragocena pesem pesnice z dragocenimi talenti in čustveno toplino...
"in so smehljaji mili, ki odmev resničen, drag, bodo v Brezčasje spremenili" …
Lepo te je brati, Majda.
Objem, Breda
Draga Breda, hvala!
Ne vem, kaj je toplejše: tvoje besede ali tvoj objem.
Tudi tebi vse toplo!
Majda
urednica
Poslano:
02. 10. 2019 ob 17:14
Spremenjeno:
02. 10. 2019 ob 17:15
Pesem, ki se sprašuje o dotikanju, o medčloveškem; o poslušanju, ljubezni; vpeta v lirično bivanjsko melodijo, ki se pretaka v Reki rek (simbol za življenje?) ... čestitke,
Ana
in tistih
kapelj sol,
ki od njih umret
srce
si puščaš nežno,
z grenkobo slutim
tole, se me je še posebno dotaknilo (lahko bi bila samostojna pesem)
Čestitke <3
lp, Marija
Hvala obema, dragi urednica Ana in Marija...za obe podčrtanki :)
Lep dan,
Majda
( in hvala, Marija, še za eno ...zdaj...tvojo-mojo pesem...če pesmi sploh v resnici od koga so ;)))))))...objem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!