OMČA
Pogani sive
uz reči tutnje.
Užaren komad
od vatre slomljen,
težak to beše hod.
Na litici tankoj
čovek se nudi,
i smrt mu lakša
jer nema Dom.
Pejzaži smisla
kasno se vrate,
negde se nazire
spoj.
Ptico moja, leti! Savršena!
Nikita, draga...
Hvala ti!
Tatja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tatjana M.
- 20. 09. 2019 ob 10:08
- Prebrano 411 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 200.7
- Število ocen: 5