Gledam dijete, pita
je li kuhano meso.
Kroz siluetu žene nad loncem
pas nestrpljivo oblizujući se
čeka svoju kost da utaži glad
i zadovolji pravo na opstanak.
(Kada stoji znak jednakosti
između te gladi
i janjetova života, ne pitam)
Dok zamišljam janjetov strah
pred oštricom noža i bijeg
niz brijeg, niz travno polje,
ništa ne spoznah, osim
nečija stopala
u još nestvrdlom betonu.
Ne upitah se je li bezglav
instinkt opstanka.
Gledam dijete, gladno je i pita.
Ali ništa ne spoznah,
tek jedno – da će val
dok čekam ga iz plave daljine
udariti o hrid.
urednica
Poslano:
23. 09. 2019 ob 20:30
Spremenjeno:
23. 09. 2019 ob 20:31
Pesem, ki ne daje odgovorov (ali, kar je še posebej njena odlika, naukov), a vsebuje mnogo vprašanj o preživetju, ob katerih se, kot p. s., zamislimo in ostanemo (zaenkrat) tudi sami brez odgovora ... čestitke,
Ana
Ana, hvala lijepa za odabir pjesme.
lp, mirko
Čestitam ti prijatelju na odabranoj poeziji.
Lijep pozdrav u Sarajevo, Saša
Hvala.
Živio, Salke!!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!