Veslanje (epilog)

Veslanje nima toliko opraviti z močjo kot

usklajenostjo Z lopato za sneg nalagaš ribe

v vedro Na dnu čolna je še nekaj vode kot 

mana ali poslednja galaksija za štoparje

Večje ribe praviloma živijo dlje od manjših

in midva sva ogromno ozvezdje Ko poči

se raztopiva Se zaletiva v pomol in se z verigo

priveževa na zadnji ostanek kopnega Z lopato

naložiš vse ribe v vedro Plavajo v krogih

in se grizejo za repe Če bi jih gledal

zelo od daleč ne bi bilo razlike med

črno luknjo in njihovimi očesi Velikimi in 

nedokončanimi Odločiva se da greva jutri znova

Veslanje je potrpežljivost in vztrajnost Nove ribe

bodo čakale v istih pasteh

Helena Zemljič (MalaSenca)

Dean

Poslano:
17. 09. 2019 ob 00:40
Spremenjeno:
18. 09. 2019 ob 20:57

U snu mi Isus reče - Imam te u sebi, ne stidi se - gledah zabezeknuto; Isus mene u sebi ima? Mene! Onda se setih, nismo Mi razapeti zarad Njega, no je ON zarad Nas.

A da smo rođeni negde drugde, gde hrišćanstva (još) nema? Zar oni su gori?

Srdačno

Dean

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
22. 09. 2019 ob 13:00

Pesem se razpenja čez svod vesolja; (še na Adamsa in Zbogom in hvala za vse ribe sem se spomnila); razmišlja tudi o zmožnosti našega bivanja v dvojini in to veslanje je odlična prispodoba zanj ... čestitke,

Ana

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
22. 09. 2019 ob 13:04

Hvala, Ana.

Lp, 

H

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Helena Zemljič (MalaSenca)
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)

Pesmi

  • 16. 09. 2019 ob 18:00
  • Prebrano 629 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 110
  • Število ocen: 5

Zastavica