Predaleč si odšla

tja koder živi

nimamo dostopa

in pravijo, da je lepo,

da je kot v raju

kjer večnost traja

in je večni mir

odšla si s pesmijo,

na mizi na pol spisane pesmi

in v srcu si nosila še čas,

ki ni kazal znakov,

da bi te več ne bilo

zdaj ne čakam več

samo želim ti mir,

morda bomo pri tebi

od daleč samo govorili

tvoje pesmi,

ker so nam bile

in so nam še všeč,

takšne močne,

koder ni debate

ali je prava ali ne

mene je samo strah zapuščanja

tega me je od nekdaj bilo

ker je pot, ki nam živim jemlje

in težko razumemo,

da konec vzame

za vedno.

Ja Andrejka

moje pesmi so samo številka,

tvoje pa so bile globina,

še globlje od korenin

in znala si...

jaz pa samo poskušam.

IŽ-lev