oblekel sem se v omaro
zaklenil vrata
in tako hodil po svetu
od pesniškega večera
do pesniškega večera
cca. trikrat na teden
notri sem vgradil wc
zvočnike, pograd ...
in pajčevine
predale sem pustil odprte
naj se vidi da je nekaj nastalo
za predal
ni se mi bilo treba odpreti
pri recitacijah sem lahko skrival čustva
a kljub temu sem navzven puhal dim
in to brez šala
čepice
klobučka
ali ene same
kubistične metafore
Tole razgaljevalko pesniške duše sem pa naknadno odkrila :)))
nč hudega. to je sicer ena vedra pesmica.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Luštrek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!