v budnih nočeh sem se spraševala
sem to res jaz
res obstajam
ali sem samo sanje
klicala sem mamo
edino resnično vez
s tem svetom
podnevi sem zrla v nebo
upala sem da je resnično
saj se ga nisem mogla dotakniti
strašila me jenjegova neskončnost
gledala sem svoje življenje
upala sem da je resnično
te resničnosti me je bilo strah
a sem se je oklepala z obema rokama
pravijo da je po koncu nov začetek
strah me je da je res
strah vedno istih misli
sem to res jaz
…
Pesem se me je dotaknila, morda le drobni razmisleki:
v budnih nočeh sem se spraševala
sem to res jaz
res obstajam
ali sem samo sanje
klicala sem mamo
edino resnično vez
s tem svetom
ki se mi ne zdi resničen (mogoče ne potrebuješ tega verza)
podnevi sem zrla v nebo
upala sem da je resnično
saj se ga nisem mogla dotakniti
zato me je strašila me je njegova neskončnost
gledala sem svoje življenje
upala sem da je resnično (tudi ta verz bi odstranila)
toda te resničnosti me je bilo strah
p a sem se je oklepala z obema rokama
pravijo da je po koncu nov začetek
strah me je da je res
strah brezkončnosti
vedno istih misli
sem to res jaz
Kaj meniš?
Lp, Ana
Hvala za popravke.
Odlični so.
Irma
Mučno preizpraševanje in dvom, posrečeno ujeta v eskistencialno pesem, čestitke,
Ana
Hvala, in hvala za podčrtanko.
Irma
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: rima
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!