Veslanje 2.

To da sva se sposobna peljati 

na ogromnem železnem čolnu

po odcvetelih lokvanjih je znak

da bo poletja konec Dviga

se veter in žabe tekmujejo

z grmenjem v daljavi Kričijo

drevesa ko se krčijo v vse manjše

pomladi rib pa sploh ni na spregled

Praviš da divjá Rečem da se listja

sploh ne vidi tako hitro je

Z lopatami za sneg počasi veslava dalje

Veva da nama bo uspelo še pred 

nevihto in pomol bo čisto tak

kot sva ga pustila Rečeš

da se ogromni železni čoln 

imenuje komp ali kump odvisno

kako glasno se moraš pogovarjati in

kako dobro te drugi sliši Ribe

se medtem prikažejo v obliki 

mehurčkov na vodi Opazujeva črte

in jim naivno slediva stran 

od pomola

Helena Zemljič (MalaSenca)

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
07. 09. 2019 ob 11:56
Spremenjeno:
07. 09. 2019 ob 09:56

Prav neverjetno nabita je z nazornimi simboli tale pesem, ki teče in nima ničesar premalo, ničesar preveč ...

Odsek v življenju para, njegovih skupnih odzivov in razhajanj, ki jih umirja neka stvarna ali navidezna resignacija. Opis resnice ali pač dojemanja sveta, ki se nam v pesmi razpre v  plastovitosti, v kateri nimamo dosti izbire - plastovitost v izrazu - determiniranost v ideji.

Upamo, da zaveslamo še v 3.

  LP, Lidija

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
09. 09. 2019 ob 18:02
Spremenjeno:
09. 09. 2019 ob 16:02

Lidija, hvala.

Veslanje 3. pa se že sestavlja, samo malo časa še potrebuje. ;)


Lp, 

H

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Helena Zemljič (MalaSenca)
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)

Pesmi

  • 04. 09. 2019 ob 11:49
  • Prebrano 212 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 110.47
  • Število ocen: 6

Zastavica