potem
koliko nosov je ostalo porušenih
v senci razgaljenih planetov
padajo
padajo
letijo mimo razpočenih oken
porežejo si prste
in misli
mimo razkoličenih skušnjav
koliko deklet je korakalo
strumno
kot pav na petelinu
in nosilo svoje dude
na odpad
mimo poteptanih carjev
ni več
nikjer jih ni več
kot tu kjer se kradejo telesa
ki ponikajo
ponikajo
drobijo se v mleko zanamcev
hrano nosatih
z očmi na temenu
blodijo po sebi
blodijo
se plodijo
v blatnem narastku časa
Apokaliptična, precej antiutopična (da malce zazebe), čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 31. 08. 2019 ob 18:59
- Prebrano 521 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 162.48
- Število ocen: 7