Nočni svetilnik

vrne begunce nazaj

v tople domove.

V tople domove

se vračajo duše

da so mirne.

__________________

Često te vračam domov.

V hišo kjer je bilo več vrat kot človeških duš.

Med besede ki so spajale skupaj dneve in so

hodili lastniki z menoj na sprehode.

Zdaj tišina molči in nima več nemih besed,

vse je tako, kot da mora biti, kot da je to novi red.

Ura prehiteva misli, ki so izgubile pospešek

in se še vedno vrtijo okoli eno in istih duš.

Često hodim sama in kakor da je izginila dvojina

se niti ne trudim več z vprašanji. Ne sebi, ne drugim.

Vlečem pasjo vrvico in pazim na ljubezen,

da mi ne uide. Zaprtih ust grem mimo tistih kleti,

ki gledajo pod krilo in v katerem kljub temu

živijo srečni ljudje. Čeprav že dolgo niso videli

obrazov.

IŽ-lev