besede med potjo do tebe
dobijo skorjo
postanejo
ohole neprijazne
oglate in kosmate
puščavski pesek seda nanje
neprijetno hrskajo
v ustih in po grlu
nekaj drugega povejo
kot bi rada
kar ena posadi
druga pohodi
za odprtimi vrati
gradijo bodečo žico
vedno znova ostanem
s polnimi usti
s svojo oglodano resnico
Oo, kako lepa, trpko-duhovita, poetična in nič kaj "neprijazna, oglata in kosmata" - med branjem sem prebodla "bodečo žico" - vem, zakaj, Sara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!