ljudje govorijo o čustvih,
kot da bi jih imeli veliko

ko v vsej realnosti
redko
čutijo

razen če morajo emotirati
v posebnih pogojih
ljubezni
smrti
(mačk)

porno URL-jev.

razvili smo se, o ja

sebično
za osebno korist

-- ali vendeto,

v svetu, kjer nismo
potrebni.

res je sicer; nihče ni nujen
za obstoj, v nobenem svetu.

življenje se nekako
zgodi.

biti – kakorkoli – ni ključno.

je hazard prilike.
in večkrat kot ne,
-- enolično kot
domača naloga.

obstaja sloj imperative,
ko pride do
čvrste sredice
človeštva

ampak
(ko je absurdno golo)
je vidno da so
SANJATI NA VELIKO
ali
IZVEN OKVIRJA
koncepti
zelo neostri v naravi,
ki imajo
zelo malo opraviti
z

- saj veste –

dejansko naravo.

če je narava rokenroler,
potem je človek Disneyeva pop ikona.

ne bi mogli biti dlje
od doma.

ne spadamo.

vendar,
je prostor za
vse.

samo sprejeti moramo

-- nismo tako zvane
zajebane barabe tega kontinuuma,
niti nismo heroji v nikakršni
obliki ali formi;

razen če trčimo z
breznom
in
se slučajno postaramo v odročno
arhitekturo briljantne blaznosti,
ki je niti
tretja vrsta
ne bi razumela.

naprimerjanez