Njuno morje

Nasnuje ji vršasto ogrlico školjk,

da nad njunim izposojenim morjem

niha kot perpetuum mobile

njune neizposojene ljubezni.

Školjke ranocelnice

tihovečno klopočejo tihotajne,

kot bi v dalji zvončkljali konjički, 

pregrnjeni z oblačilci trebušnih plesalk.

          Pokliče jo: “Vira?”

          Odgovori mu: “Dušo …”

Sonce se skotali po polloku,

v polzenitu Antaresa potihnejo škržati,

le morje samogibno, kvaziperiodično,

buta, šepeta, buta, poje, buta

v večni Mali raj

njune neizposojene ljubezni.

 

Mirjam Dular

Mirjam Dular

Poslano:
19. 08. 2019 ob 11:45

To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
19. 08. 2019 ob 12:05

V temle poemu pa je polno biserov ... nice!

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
20. 08. 2019 ob 08:11

hvala :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 08. 2019 ob 21:55

Polna poetika, morje rahločutnih utrinkov. Pesem deluje popolno tudi brez foto priloge. V bistvu še bolje, saj je v njej plastovitost,  ki bi jo fotka lahko omejila.

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
23. 08. 2019 ob 08:19

Hvala, Lidija. Za to podčrtanko sem pa še posebej vesela, ker se tudi meni zdi, da je "zvezna". 

Zelo mi je zanimiv odnos bralcev do fotografije oz. do relacije fotografija-pesem, še posebej pa vas urednikov, ki na vsak način želite, da bi pesem učinkovala tudi brez slike ;)

Mirjam

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Mirjam Dular
Napisal/a: Mirjam Dular

Pesmi

  • 19. 08. 2019 ob 11:45
  • Prebrano 176 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica