ni me
dokler me ne zapoješ
in rodiš v besedi
potihnjeni utripi
so spet melodija
neohlajena
z vulkani v kaosu
zvokovje pradavnine
ki ga popiješ med poljubi
ko se uskorjim
najdeš razpoke
kjer tečem vrela
pod čarnim šepetanjem tvojih rok
zapišejo me v zelenenje
in morja polna gibkih rib
v življenje
ki ga vdihnem preko tvojih ust
napolnjenih
z mojim imenom
Poslano:
17. 08. 2019 ob 08:16
Spremenjeno:
17. 08. 2019 ob 08:18
O, kako tankočuten, predvsem pa močan, erotičen naboj, napolnjen z lirično esenco, Poetesa Irena. Ni kaj, znaš ti znaš prikleniti bralca, da počasi in z užitkom vpije tvoje verze ...
Prijeten dan ti želim,
Sašo
Lepaaaa, <3
berem in se še vrnem!
ni me
dokler me ne zapoješ v besedah
ko se uskorjim
najdeš vse razpoke
z mojim imenom
Lep dan ti želim, Marija
škratek----napo(l)njenimi
Hvala, Sašo, vesela sem, da si slišal tudi poltone :)
*
Hvala, Marija, lepa je ta tvoja skrajšanka :)
*
Pozdrav obema in uživajta še te zadnje dni poletja
Irena
''.... kakor zemljo
ki ni ohlajena
z vulkani v kaosu
zvokovjem pradavnine
ki ga popiješ med poljubi
in tema ugasne
mine noč….''
Krasno!
Katica
Tudi mene se je pesem dotaknila ... morda imaš malce preveč nanašalnosti (ki, da ...) in bi nekatere verze lahko razdružila v samostojne misli. Pa še konec:
...
ki ga vdihnem preko tvojih ust
napolnjenimi/ napolnjenih (če so mišljena usta)
z mojim imenom
Lp, Ana
Poslano:
21. 08. 2019 ob 07:48
Spremenjeno:
21. 08. 2019 ob 07:49
Hvala, Ana
morda :
ni me
dokler me ne zapoješ v besedah
in rodiš
potihnjeni utripi
so spet melodija
neohlajena
z vulkani v kaosu
zvokovje pradavnine
ki ga popiješ med poljubi
mine noč
ko
se uskorjim
najdeš razpoke
kjer tečem vrela
pod čarnim šepetanjem tvojih rok
zapišejo me v zelenenje
in morja polna gibkih rib
v
življenje
ki ga vdihnem preko tvojih ust
napolnjenih
z mojim imenom
Veliko boljše. Pa tebi?
Lp, Ana
Ja, je, bolje, ker sem poizkusila upoštevati tvoje nasvete. :) morda bi še kaj odvzela?
ni me
dokler me ne zapoješ
in rodiš v besei
potihnjeni utripi
so spet melodija
neohlajena
z vulkani v kaosu
zvokovje pradavnine
ki ga popiješ med poljubi
ko
se uskorjim
najdeš razpoke
kjer tečem vrela
pod čarnim šepetanjem tvojih rok
zapišejo me v zelenenje
in morja polna gibkih rib
v
življenje
ki ga vdihnem preko tvojih ust
napolnjenih
z mojim imenom
Kot celota (trditev, prizori, razlogi, končno spoznanje) se mi zdi, da deluje zelo dobro.
Lp, Ana
Hvala, Ana, za čas, za voljo, za pomoč...pa vse to in ono :D
Zadnja verzija drži? Zdrži ?
Geneza postajanja in dvojine ... čestitke,
Ana
hvala spet, Ana :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!