forma.136
ne verjamem v komaj.
v besede, ki se
premikajo po
tvojem obrazu
velikanske
kot smeh
med tvojimi
bedri.
v simbole
poljuba, ki
uniči
samokontrolo,
tako nasilno
in fatalno.
ukrivil sem
prolog
v agresijo
potem sem bil
sam
in ti
si smehljala
svoj
nepazljiv smeh,
dokler
najin potop
ni postal
strikten aspekt
zvitega
pravila.
Ljubezenski prolog, ki je pustil (tokrat) nezmuzljivo pesem - všeč so mi vdori poučnih tujk na (za moj okus) pravih mestih ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
- 15. 08. 2019 ob 12:38
- Prebrano 491 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 247.84
- Število ocen: 10