sledi
samodestruktivne,
saj je že čas
da izgubiš
željo
po genu sreče.
načečkamo žalost
v rutino,
včasih
se delamo klovne iz
prihodnosti,
tako nesigurne
norosti,
tako nestabilne kreacije.
in vendar jočemo sami,
ko množina ne deluje,
vpijemo fantastične otožne živali,
ko solze postanejo preveč umrljive.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!