predator

Daje me neopisljiva nervoza
sanje z istim sporočilom so vse bolj pogoste
poskušam ignorirati nesmisel ki mi ga sporoča um
brat in sestra se pogovarjata o svojih starših
lahki tresljaji možganskih celic
blokada
za prsih blazina nemira

 

iz škatle mečem nepomembne papirje
izbrskam pismo s slikami iz otroštva
majhni tresljaji možganskih celic
nelagodje ob ogledovanju me zmede
lačna sem a nimam apetita
prime me da obrišem vsak del stanovanja
da sperem vsak košček svojega telesa

 

strgane hlače v ogledalu me zmotijo
moja koža postaja odeja nemira
grobi tresljaji možganskih celic
mučim se ko poskušam ujeti smisel
slike urtipajo kot pokvarjen semafor
paralizirajo me
v ušesih mi zvonijo alarmi
neurje v srcu povzroča dihanje ki me reže
lomi hrbtenico
hladna se znojim
iz las mi uhaja vsa življenjska moč

 


odpiram se

 

padam

 


vase

 


s stropa opazujem luč ki nikoli ne ugasne

 

 


zvij se iz krča telo
da se duh naseli spet vate!

 

 

 

 

 

pridi ven
ti

 

 

tokrat ne vstanem dokler ne zvem
kaj se skriva med tresljaji

 

tisto nekaj kar para pljuča
žge grlo žge jezik žge besede
ki hoče iz želodca bruhati

 

snov iz spominov podzemlja

 

 

pridi ven
ti

 

 


zmehčam pesti
prekrijem si oči
ustnice so suhe

 

 

tresljaji postanejo valovanja

 

kaplja čez rob

 

film se odvija

 

v solzah
ki utapljajo prostor

 

tok me meče ob stene
dokler ne ujamem val

 


kjer v bolečinah deskam po najtemnejših rekah eksistence
in ko mislim da bolečina ne more biti več hujša

 

 

se spomnim nate
na tvoj pogled

 

ko si me držal za nogo
in prosil da ostanem

 

na glavo skrito pod blazino
na vedno bolj pogoste izbruhe

 

na dnevni SOS
ki ga nisem dojela

 

ker sem bila preplašena
preobremenjena

 

ker me je resnica ubijala
ker nas je resnica ubijala

 

ker ga je resnica že zdavnaj ubila

 

mene pa je danes osvobodila

 

 

 

ne vi

 

ti

 

koliko pošasti si nam
podtaknil v posteljo

 

predator

 

 

moje psihoze so bile
tvoje bolane skrivnosti

 

 

ti

 

manipulativen
boječ
izmeček od

 

predatorja

 


tvoja dela so zlobna
tvoje roke so umazane

 

 

 

 


iz mojega doma si za vedno pregnan

abukala

Komentiranje je zaprto!

abukala
Napisal/a: abukala

Pesmi

  • 12. 08. 2019 ob 20:38
  • Prebrano 110 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica