Cohenov valček je zavrtal vame.
Med kožo in mesom je zagorel ogenj,
počasi žgal, kar ni moje.
Objela me je večerna zarja.
Ptičje petje je sipala na rane.
V vonje pomladi sem luščila gibe,
da sem se izplesala.
Do konca, do niča.
Žamet somraka se je ujel v oko.
Ugnezdil se je pod utrujene veke.
* žamet somraka,
čestitke.**
Komad, ki ti ga nihče ne vzame. Cohen je bil res majstor!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!