Mar ni lepo na mehki trati, kjer sončni žarki se igrajo z brati?
Mar ni lepo med klasi žita, kjer cvet svoj kaže ti plavica?
In tam, v šumečem gozdu, res ti ni lepo?
Kjer veter v krošnjah se igra in kos ti svojo pesem poje,
kjer ciklama cvet svoj, sramežljiva, kaže.
In gozd diši po sreči. Mar ni lepo?
Kjer noga se pogreza v preprogo maha, kjer jagoda diši,zoreča,
kjer med drevesi se sprehaja sreča … Mar res ti ni lepo?
Gorje! Potem si slep! Svetlobe ne opaziš!
Pohodiš kosa, po kalnih mlakah plaziš,
s škornji črnimi po vseh cvetovih gaziš!

alineja