Sem prezrla tvojo pesem,
ki mi je sledila,
ko sem v postelji iz maha
svoj drobir talila?

Sem požrla tvoje stihe,
ki so mi zapeli
neko melodijo mlado?
Vame so hoteli.

Sem preslišala vse stavke
tvoje simfonije,
ko sem tipkala odlomke
praskanj domišljije?

Sem potvarjala sonete
najinega veka?
Zdaj, ko so se v prst sesuli,
takt mi oporeka.

Sem hotela ... Nisem znala
vnesti vseh osnutkov
najinih razponov smeha
v zlat odblesk trenutkov.

Lidija Brezavšček - kočijaž