Opazujem človeštvo, hiti

v neznano, 

kot ptice pred zimo na jug se mudi.

Prazna življenja, preveč poželenja, kakor brezdomec za hrano,

po dobrinah hrepeni.

To je življenje, poznajo ga vsi, 

nesmiselne želje, zunanjost jih pelje,

zatisnjene oči.

Resnica na dlani sprejeta sploh ni,

da duša pomembna je ne le stvari.

Le tistim, 

ki se več ne mudi, na večno in srečno 

so pot že odšli.

Med nami jih ni.

razsvetljenje