Deska,
srednja
se upogiba
pod težo
oblakov,
prsti na nogah
so zatiči v tla
z žiroskopom
za pravilno držo,
kljub naslonu,
ki odraža
neprisiljeno potopitev
v misli.
Melanholija,
zdi se kot veliko mesto,
brez napisov.
Pola sta
prepojena
s silikati,
premik - le škrtanje
v prazen
izris poti.
Utrip se je zavlekel,
sliši se bližje očem
kot srcu.
Iskanje osi.
Bo našla koordinate?
Znaš ti znaš, Poet Salke, lepo ubesediti misli v pomenljivo pesem ... :-)
S pozdravi,
Sašo
Hvala ti Sašo. Ti znaš pa za vsakega najti lepo besedo, ki je lahko vzpodbuda za naprej, in nikakor ne škodi, nasprotno, prija srcu.
Lep dan ti želim.
Lep pozdrav v tvoje kraje, Salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!