Dež
škrablja
na stekla riše čipke
ki jih strga grom
in obarva blisk
vezenje se spreminja v nize biserov
kotalijo se
stopijo v lužah
od tam jih odgrizne veter
kakor steklene kroglice se lepijo na zidove
bičane z ledeno sapo
slišim žuborenje zlivanja
bobnenje
ki stresa temo
ustnice položim na roko
toplo od opoldanskega sonca
zlezem v objem
in se prepustim neurju
Kako verodostojna slika se mi je prikazala iz tvoje pesmi; kar škreblja in klokota iz njenih stihov, Irena ... :-) Grom in strela, kako nas je impresioniralo to vreme ...
Prijeten in miren nedeljski večer ob simfoniji dežnih kapelj ti želim,
Sašo
Taka neurja so najlepša. :) Čudovita!
Hvala, Sašo, naj bo ravno prav toplo. :) Kolikor je še lahko :D
Lp
pi
Hvala, Ananda. Kajne, taka neurja, ki te ponesejo s seboj ;)
Lp
pi
Iz impresije v konkretnost varnega naročja ...
Hvala, draga Lidija.
je zavetje ali je neurje, ko dežuje... :)
lp in vse dobro
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 28. 07. 2019 ob 20:04
- Prebrano 512 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 188.97
- Število ocen: 17