V meni korakajo
brezizrazne, otrple oči
v vojaških škornjih.
Sinovi, bratje, očetje, možje.
Izmučeni, lačni, otopeli.
Ujeti v mlinske kamne,
ki jih počasi drobijo
do neprepoznavnosti.
Pred njimi brezsrčna spaka,
ki je že zdavanj odvrgla
masko pravične bojevnice.
Vleče jih za sabo,
obljublja, da jih izpusti,
a vedno znova,
z dolgim ledenim jezikom
lakomno sesa njihovo kri.
Na levi strani so izmuzljive
sence domačih obrazov.
Na raztrgani pajčevini so
zalepljene želje, ostanki hrepenenja.
Zbledeli, izmuzljivi okusi
domačega ognjišča
in vsakdanjih skrbi.
Na desni strani
se vlečejo neznani,
z njihovo roko ubiti.
Mrmrajo in mrmrajo.
Besede enakomerno tiktakajo.
Ene o odpuščanju,
druge o krutem maščevanju.
Za njimi pokajo z ognjenimi biči
možje z namnoženimi rokami,
z obrazi brez oči.
Rožljajo jekleni oklepi.
V njih samo črno rdeča sluz
denarja in moči.
Dober, ekspresiven prikaz občutka posameznika v kolesju morije ... Moti nedodelan naslov (bi mu rekla podnaslov ... ) Poiščeš primernejšega, ne tako eksplicitnega?
pesem sem napisala lani novembra, ko je bila oddaja o 1. svetovni in sem jo posvetila njim, zato sem dala tak naslov, potem sem jo dodelovala in jo objavila ob obletnici začetka te vojne.
Bom razmislila o novem naslovu. Šla sem gledati nazaj stare verzije in sem videla, da sem imela v drugi verziji na začetku V JARKIH POSTOPAJO BREZIZRAZNE OTRPLE OČI V VOJAŠKIH ŠKORNJIH... Mogoče bi tako začela in bi bila ta povezava na to vojno
Nekaj prebliskov za naslov sedanji začetek V MENI KORAKAJO ali SAMO (VEDNO) NOVI OBRAZI....
Kaj meniš? Pozdrave Nada
Kaj pa samo "Obrazi"
Ja, opisala sem nekaj "obrazov" vojne, bom spremenila naslov, drugo pa pustila,
pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!