:-)

Добра!

Следећи пут кад будеш "читао" ћирилицом написано, или написано неким писмом којег не разумеш, а Ти читај између редова - тај део је свеопшти за сва писма.

Срдачан поздрав,

Деан

Pesem je zelo zanimiva, zlasti zaradi preobrata na koncu. Morda bi premislila o manjših posegih (črtanje odvečenega) in presledek za vrstnim števnikom (1. stran, ne 1.stran);

Na platnici je pisalo nekaj v cirilici,

nisem razumel,

zato sem začel z "branjem",

če lahko tako rečem,

na 1. strani slika drobcenega dekletca, torta z eno svečko,

spodaj je pisalo nekaj v cirilici,

a žal nisem nič razumel,

na drugi strani slika drobcene deklice,

zraven torta,

na kateri sta goreli dve svečki,

spodaj je pisalo nekaj v cirilici,

a žal nisem nič razumel,

nadaljeval sem z "branjem",

čtivo se mi je zdelo zanimivo,

na tretji strani je bila slika nekega dekletca in zraven torta s tremi svečkami,

neka ženska in nek moški,

zagotovo otrokova starša,

kdo bi le vedel,

a spodaj je pisalo nekaj v cirilici,

zopet nisem ničesar razumel,

neverjetno,

s tresočo roko sem obrnil stran,

na 4. strani......, (uporabi tripičja: na 4. strani ... )

na 5.strani.......,

na 10.strani.....,

na 20. strani je bila slika odraslega dekleta,

zraven velika čokoladna torta z dvajsetimi svečkami,

nekaj sorodnikov, prijateljev, znancev,

kdo bi le vedel,

kako zanimivo,

imel sem potne roke,

namesto branja sem bral sem naprej

to zanimivo knjigo,

pred tem pa je nekaj pisalo,

nekaj je pisalo pod tistimi dvajsetimi plamenčki,

nekaj je pisalo,

zdi se mi,

da v cirilici,

nič nisem razumel,

kdo bi le vedel zakaj,

zakaj sem prišel sem do 50. strani,

na kateri neka starejša gospa,

neka dama v zrelih letih,

zrela leta na sliki ob torti s petdesetimi svečkami,

spodaj je nekaj pisalo: "Abraham, Abraham!",

ta se je odzval: "Tukaj sem!",

pravzaprav je pisalo v cirilici in čisto nič  nisem razumel,

neverjetno,

nisem mogel verjeti,

nisem mogel verjeti,

nisem mogel dojeti,

zato sem bral naprej,

bral sem v cirilici in popolnoma nič nisem razumel,

moj razum je bil popoln,

v tej popolnosti sem prišel do 100. strani,

menda je bila zadnja stran,

čeprav nisem prepričan,

moje prepričanje se je zlilo v sliko na tej strani,

krsta,

prazna krsta,

ob njej stotero objokanih svojcev,

stotero vencev,

stotero sveč,

stotero solza in le ena večnost,

večnost je dopolnila stotico in odšla v večnost,

v večno praznino,

v prazno krsto,

ki je krasila zadnjo stran v tej knjigi,

napisani v cirilici,

ki je nisem razumel,

moj razum pa je bil (morda ostal?) v tisti prazni in zatohli krsti na zadnji strani knjige,

napisane v cirilici.

Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana