Na vrhuncu smo poletja,
ko časa imam kot smetja.
Nekaj vročih dni je še pred mano,
ki jih moram preživeti nadvse zbrano.
Dnevi so si vsi enaki,
namenjeni vsakodnevni tlaki,
med drugim v senci na ležalniku
ali s knjigo v počivalniku.
Komaj čakam na te dni,
ko lahko odklopim vse skrbi,
a čas ta rabelj hudi
se kljub poletju trudi.
Preganja te lenobne dni,
jih na konec avgusta tišči,
jesenske megle nad polja kliče
in me spomni na zimske rokavice.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!