slovo pobira drobtine
plesnivega kruha
odgrne zavese
globoko vdihne vonj zraka
poboža belo posteljo
ob rdeči steni
prežene suhljatega pajka
z izbuljenimi očmi
v plesu lune
sleče se
iz zehajočega obliža
uleže se na rano
mi prebere pravljico
nato me poljubi
za SLOVO