lahko rečem -- škoda za

vso tisto Nutello, ki jo

mažeš na palačinke, 

spečenih s skisanim mlekom.

za uvod bo dovolj.

ne znam govoriti. zato žalim tvoj

smisel z ogabnimi palačinkami. zato

pišem. ker pogovarjati se ne

znam. in dokončno pravim

'a-a' vsem novim poskusom. 

zaklenil se bom v babuško, v

tisto zadnjo, in tam pričakal

neke vrste konec, ki bo morda

kratkočasil najditelja. 

pa ne za dolgo. ker človek 

ugotovi kdaj si skopuh z 

njihovim časom. je pač luksuzna

dobrina, ki je na razpologo v

samo določenih zalogah. tako

persona, subjekt, velika opica,

sapiens, osebek, trčenec ugotovi,

da si navaden puščavnik. nič

za deliti, nič kaj razgledan, niti

malo zanimiv, ne v glavi ali v

aktih, nikakor smešen, namerno

ali po nesreči, totalno neroden

v izrazih, brez ideje kako načeti

dialog oziroma še huje -- zadržati

kakršnokoli zanimanje poslušalca,

ko odpreš usta. 

nekateri lahko govorijo o

ničemer in o tem govorijo tako,

da to zveni velepomembno

dejanje. čutijo mravljince v

prisotnih, ki nikakor ne slonijo

na ušesih, in cedijo besede kot 

med, serviran z lepo zajemalko

neke interne karizme in joie de

vivre, ki je verjetno zaigran, aaaa-

mpak ima efekt. tega ne bom

nikoli znal. bi rad, seveda. sem

poskušal, afkors. nimam več

energije za trud.

in imej potem žensko. s katero

bi rad na vsak način imel diskusijo

o nečemer, čemerkoli kar ni 

vreme ali neka banalna analna

trivialna kontraproduktivna seansa

tega, kar je nekdo rekel, ko se je

zgodilo, medtem ko tebe ni bilo

zraven. kar je itak vedno oziroma

nikoli. hoče se pogovarjati z 

mano, jaz bi se rad pogovarjal z

njo, ampak ne. leživa en ob drugem

v tišini, ona polna misli in želje, a

jaz -- prazen. zaklenjen v celico

dolgočasne glave. nič od nič.

kaj ti koristi seks do jutra, crkljanje

v jutru, občasna šala in dreganje

v nedolźnih fluksih, ko nisi

sposoben pogovora. iskrenega,

tla-tresočega, izglobljenega, 

nepopačenega, čistega, pravega.

a ne gre. pač. in sem končal, 

zaključil, ad akta!, finito, finished,

DONE.

naslednji korak bo izbris prezence

v virtualnem svetu. ker nudim

ne ničesar. ne razrešim nikakršne

polemike. pisanje ni rešitev. prej

problem in zapor. 

zbudil se bom in pozabil na

napisano. dokler na jutranji

kavi ne srečam človeškega obraza.

nato se bom priskutil samemu

sebi in vrnil se bom v cono kletke.

do takrat pa -- režem odprte konce.

naprimerjanez