Mislili so,

da sem ovca.

Da se bom pasla

samo znotraj ograje,

niso razmišljali,

da je človek bitje,

ki zna tudi reševati

samega sebe

in si ne dovolim,

da nekdo živi

ob moji strani

z možgani na paši

nekje daleč proč

koder več nisva

midva

premagala sem žico

pregrizla sem jo na pol

zdaj sem zunaj

ne več med zidovi

ujetega sveta

in prav dobro

se počutim

nekako tako kot ti

izven okvirja

in sva našla pobege

vsak na svoji strani

občasno uhajava

in veliko sva odsotna

celo razumeva se

da najina sreča

je odvisna od tega

kolikor doživiva zunaj

in nekako ne v paru

morda je to točka

koder konča dosti ljudi

in potem gredo narazen

ker se počutijo same

ker niso več v dvoje.

Bova,

eden levo, drugi desno

ali pa obratno,

samo da imava

dovolj prostora.

IŽ-lev