Žena je morje.

Mož je nebo. 

Otroci, mornarji, na barkah plujejo.

Morje mirno valovi.

Sonce sije, niti oblačka videti ni.

Narahlo napenjajo se jadra.

Nebo se postavlja v sinji modrini,

ki najlepše odseva prav na morski gladini 

Mornarji si z igro krajšajo čas.

V daljavi se zbirajo temni oblaki.

Veter se dvigne in z njim valovi. 

Nasmeh... zapusti... žareči... obraz.

Neurje prihrumi, z neba se spusti.

Strele udarjajo, nebo ponori.

Ni konca ne kraja, tako se zdi.

Morje ne ostane nebu dolžnó.

Dviguje se k višku. Surovo. Močnó! 

Prošnje in jok mornarjev hrup preglasi.

Nevihta se vnese.

Valovi prav tako. 

Le mornarji, s strahom, še gledajo v nebo.

ZmagoB