Visoko oceno dajemo le tistim rečem, ki se nas dotaknejo.
Slabih ne dajemo. Čeprav radi slabe stvari na svetu izpostavljamo.
Raje preveč, kot premalo je naš moto, ko plačujemo, podarjamo.
Ko si kdo kaj sposodi od nas, vemo, da damo le toliko kolikor premoremo.
Ljudje vedo kakšni smo in ponavadi ne vrnejo.
Nas pa to sploh ne moti, kajti mi imamo vedno dovolj za preživetje.
Tudi, ko nimamo, imamo.
Nasmeh podarimo vsem, najraje pa vsem tistim, ki grdo gledajo.
Velike množice nam ne dišijo, raje smo v majhnem krogu ali preprosto sami.
Dela se ne bojimo, po delu pogosto rajamo.
Velikokrat smo narobe razumljeni ali se nas sploh ne razume.
Čeprav imamo jasen da ter ne in vidno pokažemo svoje meje.
Plešemo brez glasbe in pojemo brez melodije.
Prijatelje in družino imamo radi, znamo odpuščati.
Veselimo se nad malenkostmi, cenimo, ko nam kdo skuha kosilo.
Mi smo hvaležni za to življenje in za vse kar nas obdaja.

Moje srce slavi Gospoda,
ko čez dan letim
ljubim vse cvetlice,
otroke in svobodne ptice.

Mene morilke,
lažnivke,
sovražnice resnice,
nezveste ljubimke

se je usmilil.

Usmilil se me je tisti,
ki nas je vse ustvaril.

Naša izvirna moč,
naša prva pomoč,

Jezus je pot,
ki vodi k resnici,

mi smo tujci v matrici …

naš Kralj ni od sveta!
Naš Kralj pozna naša srca.

abukala