Nočne sence zbližujejo
tisto ranjeno telo,
očiščujejo hrepenečo
pesniško dušo.
Vse skrivnosti
lahkotno vrnejo se nazaj,
spustijo se med ljudi,
čakajo, da udarijo
iz vseh strani.
Obmolkne glas!
Utihne jezik vsak!
Iz sence sreče
vedno tečejo bolečine,
vrivajo se med skrivnosti
človeškega telesa,
tja v neznana nebesa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dragan Ignjić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!