Pesem ima dotik

kakor ima jezik nebo

da se osliniš

kadar čutiš sladko

da te zavede

da te odpelje

in ni sreča

ki ni zemeljska

niso samo otroška hotenja

kjer se otrok naveliča

tiste igrače ki jo je

že dvakrat pogledal

svet odraslih ima stalnice

kakor je voditi svojega psa

in ne vsaki dan drugega

ker si se naveličal

enega imena

in ni pesem izpoved

kjer so sanje otroka

v svetu odraslih

ki niso dorasle

in dajejo v nič tisto

kar je tvoj svet

samo zato ker se ne zbudiš

vsaki dan z drugim človekom

ker tudi roža ne raste

vsaki novi dan v drugi posodi

in sončnice se ne premikajo

vsakih pet minut v drugo smer

kakor da je na nebu

najmanj sto sonc

in bi postajale zmedene

da bi jih bolel vrat

od silnega obračanja

ne ni to to

in ni dom tisti

ki bi imel vsaki dan

novi naslov

in nove sostanovalce

zakomplicirane so misli

človeka in sanje

a dokler ne najdeš

sreče si lahko nesrečen

iz dneva v dan

in sanjariš kakor otrok

v puberteti s Playboyem

pred očmi, vsakič dokler

ni zadnjega konca.

IŽ-lev