Važno je,

važno je nadaljevanje začetega,

da prideš do konca,

do rešitve,

do pojave,

do izginotja,

vzameš si čas za sanje,

sanje o resnici,

sanje o svobodi, uspehu, luksuzu, bogastvu,

bogastvu tvoje mladosti,

ljubezni tvoje mladosti,

ljubezni, četudi si grd,

grd si le za ljubezen,

rosno mlad,

mogoče 16 let,

mogoče sredi Amazonije,

mogoče v Peruju,

v Kazahstanu,

v tvojih sanjah in nikjer drugje,

v tvojih sanjah,

v mojih sanjah,

v morečih in bolečih sanjah,

med pojavo,

po izginotju,

v mojih sanjah,

v sanjah o tvojem objemu,

o tvojem dotiku,

o najini ednini,

o tvojih lepih črnih kodrih,

o tvojih rjavih očeh,

sem sanjal o tvoji "top" postavici,

sem sanjal v dobi sovraštva,

zasovražen,

zasovražil sem tiste sanje,

tisti spekter,

tisto ničlo,

tisti eksodus,

tisto romanco,

tisti minimum romance.

tisto ničlo ob meni,

v dobi sovraštva,

vse je izpuhtelo,

vse se je šele začelo,

začele so se sanje,

začel sem,

izpil sem čašo,

izpil kozarec,

izpraznil vino v kelihu,

v kelihu,

kjer sanje "zmorfajo" se v resnico,

napisal sem naslov na platnico,

obrnil sem list,

prvi list,

drugi list,

tretji, četrti, peti, šesti,

sedmi popisan list,

pisal sem po listih,

risal, barval, trgal in preklinjal,

izklopil sem incijalke,

izklopil sem slog,

pisal sem,

obračal sem liste,

razmišljal o moderni,

moderna je razmišljala o meni,

pred pogrebom,

med pogrebom,

po pogrebu,

nato pa vsega je bilo konec,

končano je bilo,

končano trpljenje,

končane bolečine,

napisana knjiga,

prevedena,

zapisana v spomine,

prodana drugim v skomine,

jaz pa si manem dlani in štejem "cekine",

sanje,

moje sanje,

moje pisanje,

tvoje ječanje,

a vzemi na znanje,

da ne menim se zanje,

spoznanje pred pogrebom,

v dobi sovraštva,

kjer ni važno...

mladi umetnik