iz dna trebuha raste črn trn
hotela bi da zacveti
ves čipkast kakor pajčolan neveste
da krošnja nikdar ne rodi trnulj
katerih sok trpko greni
in kamor pade
pusti madež
na izdojene prsi
mezi do popka
kjer se razveja
zraste v drevo
v les ki se ne da izrezati
v čolničke ladjice oblake
pretrdo je
ne vidi se odtisov žuljev
ne strug izdolbenih s kriki
hotela bi da zadiši
po mehkem cvetju
a se cedi
izžeta smola
in riše temo po podrastju
temna pesem
ko ti ves optimizem izhlapi in se utopi v črni smoli ... Fajn simboli in prispodobe -tujek (mora, strah, brezup), izdojene prsi ( izgubljeno orožje proti mečem sveta), cedeča se izžeta smola ( srž pričujoče pesmi) pesmi ...
ampak vem, da je okrog vsakega črnega tujka tudi jasnina, mehko cvetje obstaja ( ampak ne v tej pesmi ... )
sama sem ti uredila tukaj:
razveji - razveja
odtisev - odtisov.
LP, Lidija
Tako pesem zmore napisati samo izjemna pesnica pi - irena p.;)))
Iskrene čestitke k izpostavljeni pesmi s črticami in
… naj kmalu zadiši po mehkem cvetju!
Prisrčen pozdrav,
koni
Hvala od srca, draga Lidija, da si segla v rano in tujek nenadoma ni več le bolečina.
Tako je, draga Katica, tema je postala svetloba in brez teme ni svetlobe. Ali pa obratno, kod bi vedel....
Hvala <3
Draga moja Breda, morda so taki časi, da sem morala odspati za trnjem in počakati, da me zbudi ljubezen...spet
Hvala ti <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!