Prevečkrat vidimo sivino in prezremo vedrino.
Prevečkrat jamramo, premalo se veselimo.
Prevečkrat zamolčimo in premalo govorimo.
Prevečkrat na obrazu nam visijo skrbi in premalo nasmeha nas krasi.
Preveč in premalo...
Vsaj nekje vmes se najdimo vsi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Franc Tominec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!