SOMRAK

 

Utrujeno popoldne

se poslavlja od vročine.

Spet srečata se na plaži

in čakata valove plime.

 

Sonce lovi medle poglede,

nazaj pošilja bolj živahne.

V izmuzljivi svetlobni preji,

prvič dotaknejo se rame.

 

Zarjine rdečkaste tančice

prelijejo se v modro svilo,

ki mehča obrise,

vse se zdi mogoče.

 

V vonju mlade smole

prebujajo se stare rane.

Grde, neprivlačne

počasi bezata iz osame.

 

Mrak, topel vmesni čas,

ki dan ovija v čipkast

pajčolan noči,

jima daje varno zatočišče.

 

Besede počasi ujamejo        

globoko zakopane bolesti,   

ki so v žerjavici sramu

predolgo ponižno tlele.

 

Z odhajajočo bibavico

zaspita z roko v roki.

V vonju morske trave

se somrak v dan preliva.

 




 




 

nada pecavar

Komentiranje je zaprto!

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 01. 07. 2019 ob 11:27
  • Prebrano 87 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 75.2
  • Število ocen: 3

Zastavica