Brezskrben dan me je zazibal v sen.
A zbudim se v meglicah nemira.
Koža me srbi.
Saharski prah mi škrta
med zobmi, kostmi,
trepalnice lepi na obrvi.
Obletavajo me elegantne nočne vešče,
oranžno rdeče barve,
z dolgimi tipalkami in zadkom.
Gledam,
kako vrtijo drobno glavo na vse strani,
prhutajo s svetlečimi krili,
drobencljajo v krogu,
zadnje noge brusijo eno ob drugo...
Dokler ena za drugo ne občepijo na mizi.
Kot moj nemir.
Pozdravček, Nada,
meni se zdi prva kitica že povsem zaključena pesem (le naslovila bi jo drugače), kaj meniš?
Lp, Ana
Zdravo!
Ne vem, si me presenetila. Po popolnem dnevu sem bila jezna, ker sem se zbudila polna drobnega nemira in sem hotela izraziti to nasprotje, pa še presenečenje ob veščah, ki so me povsem prevzele.....
Predlagaš, da je prva kitica samostojna pesem, ker verjetno čutiš pri tej kitici en drugačen pridih, izraz kot v nadaljevanju in ne gre najbolje skupaj.
Za drugi del pa napišem krajši uvod, pustim naslov......
Bom premislila in ti sporočim, pozdrave Nada
Zdravo!
Mislim, da bi bilo najbolje, da napišem nov uvod za drugi del in pustim tukaj, pod tem naslovom - prvi del pa objavim samostojno, jutri ali pojutrišnjem, ko si izmislim naslov, kaj meniš,
PozdraveNada
Še enkrat...
Za prvi del nov naslov - V juniju ali Poletje ali Dih poletja in objavim jutri
Del pesmi, ki ostane pod tem naslovom, pa začnem:
Brezskrben dan me je mehko
zazibal v sen.
Pozdrave Nada
Zdravo!
Kaj misliš o mojih predlogih, pozdrave Nada
Poletje?
pa v prvem verzu, namesto mehko zazibal bi dala samo zazibal,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!