V SVETLOBI JUTRA
z bližino svoje polnosti
v prebujajočem jutru
režeš nemir
na krhke rezine
in jih voziš
v košari
obrobljeni s cvetjem
ovitega v oranžno
me cediš
skozi pesem ptic
na robove hrepenenja
zlivaš me vase
v presledek
med dvomom
in željo
Tek po koji trak svjetla padne na me... Ti si između, negdje... <3
Vesel, da sem tudi tu vmes pri tebi, nekje...<3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 26. 06. 2019 ob 23:11
- Prebrano 484 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 325.8
- Število ocen: 12