Tišina misli

s prstom na ustih

šepeta v srce

__________________

V tišini brez besed capljam po tem svetu.

V mislih danes in včeraj in še nekaj časa nazaj

imam še živ spomin. Nikakor ne zmorem zradirati

najin čas, ki kakor stonoga oblega najino telo,

najino govorico in komunikacijo drug z drugim.

Včasih se mi zdi prav nežna, včasih pa ima trdi jezik

in takrat si nadenem oklep želve. Takrat z zaprtimi

ustnicami peljem maraton skozi čas. V tistih najlepših

sem najraje, takrat se ti postavim ob bok in razmišljam

v dvoje, z dihom in velikim dodatkom srca. Pletem neskončno

takšen prt, ki ga še ta svet nima tako velikega. Z vsemi modrimi

barvami kar ga pamet premore. V prazničnem dnevu si odpočijem

misli, prav malo naredim in veliko počivam. Ne pričakujem ognja,

pa tudi ne dežja. Peljem se po neskončni ravnini in nevidno odhajam.

Grem daleč, kot le domišljija lahko.

IŽ-lev