MOLITEV

 

Odpusti nam, Bog, še
najbolj tam, kjer ni kaj
odpustiti, če nisi pred
tem odpustil sebi, edinemu,
po katerem se pretaka
tvoja kri in od katerega
imaš telo, tudi Jezus je
bil najprej človek, nihče
ne odrešuje nikogar, svet
je zašel z vsake smeri,
odpusti nam Bog, ker smo
te zlorabili za svoje namene.

 

Dovoli mi, o Bog, da se
končno sprejmem v svoje
naročje kot otroka, edinega
ki se ne boji te kače, življenja,
čeprav so njeni piki pogostejši
od dihanja, o Bog, daj, da se
dokončno in za vekomaj
vzljubim preko tebe, da
začutim v tebi svoj božanski
obraz, da lahko pojem tvoje
pesmi s svojimi besedami in
z grlom trpečih, kajti v njih
je še upanje, a ne, moj dobri
Bog, ki sem te že večkrat izdal,
kot bi v sebi ubil Boga, pišem
v težkih barvah in večkrat
pridem tudi na tvoje dvorišče,
pa te ni tam, kjer te iščem.

 

Odpusti nam tudi našo
domišljavost, da smo večji
od sebe in pomembnejši od
svojih korenin na nebu, ki se
širijo kot ponikalnica skozi
plasti obupa do posušene
krošnje, ki ji pravimo smrt,
ker smrti ni in ker so tvoja
stopala vajena bodic, kar
loči mene od tebe, je enaka
razdalja, ki mene loči od
sebe, ki pa se ne morem
ugledati brez tebe v meni,
ko mi pošiljaš luč, da vidim v
brezno svojega votlega Jaza.

 

Hvaležen sem ti tudi za
sanje, čeprav bi rad pozabil
nanje, ker ne maram ščitov
in obvez in ker ljubim
bolečino samoizdajstva,
poklekam na tvojo pot,
kot pogan pred božje
svetišče, in izročam svojo
dušo njenemu praviru.

 

Ni me brez tebe, kot me
ni brez sebe, ker jaz sem
ti, narejen po božji podobi,
vsakič znova izdan in za
vekomaj poslan v srce
trpečih, daj, naposled, da
se odrečem še samemu sebi
in da se končno zlijem
z Ničem tebe in postanem
kakor ti ta poteptana Bit.

 

Rekel bi amen, če te ne bi
z vsako besedo izdal, kot
bodalo, ki tone v tujo
bolečino, tako živimo, tako
smo se vsaj naučili živeti,
pridi, ko bodo vsi dnevi
mimo in odmakni črvive
kodre z naših hotečih oči.

 

In v mojem žejnem grlu
bo samo še aleluja tekla
kakor reka Lete v pozabo
vseh smrti, ki sem jih bil
deležen, kot dar čiste
milosti, da sem, da si,
da je, brez imena, amen.

vidzigon

abukala

Poslano:
24. 06. 2019 ob 09:00

Hvala, da deliš molitve z nami, svojo ranljivost in besede upanja. Menim, da to svetu najbolj primanjkuje. 


Lepo pozdravljen! 

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
02. 07. 2019 ob 14:37

Čudovita pesem-molitev, ki ne odrešuje, a je odrešilna, in dovoljuje bralcu, da jo zaužije in občuti z njemu lastnimi besedami. Uslišano, podčrtano - "brez imena" (in amena) amen! Sara

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

vidzigon
Napisal/a: vidzigon

Pesmi

  • 24. 06. 2019 ob 05:39
  • Prebrano 213 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 160.4
  • Število ocen: 7

Zastavica