Leta bežijo, prijatelj, o prijatelj

Prijatelj, hitro čas beži

ne prizanaša z gubami

in bo prinesel nam starost,

popeljal nas čez smrti most.

 

Ne pomirita Plutona

neizprosnega smrti boga

neštetih žrtev vonj in kri,

čeprav bi daroval vse dni.

 

Podzemna reka nam grozi,

prepluti moramo jo vsi,

pa če si kralj ali tlačan,

vse požre podzemlja hram.

 

Naj te ne straši rdeči Mars,

ne bo te rešil smrtni strah,

ni varen več tvoj varni dom,

bolezni se bojiš zastonj.

 

Vsak mora videti Kocit

in blodni rod Danajevi,

nesrečni trud Ajolida,

prekletstvo večno Sizifa.

 

Moral boš zapustiti dom

in ženo in svojo zemljo

in sladek sad svojih dreves:

ležal boš v senci zlih cipres.

 

Stokrat zaklenjene kleti

tvoj dedič se bo polastil

in tvoje vino se žlahtno

v popivanju polilo bo.

Gregor Markič

Gregor Markič

Poslano:
23. 06. 2019 ob 15:15
Spremenjeno:
23. 06. 2019 ob 15:30

Muzika:

https://drive.google.com/file/d/0B3I3BgzMAodFbTd6ME9MbXhfampyakJRWDhMekV2cEI2YzFZ/view?usp=sharing

Je in ni prevod Horacijeve C.II, 14. Metrično sploh ne, pomensko tudi bolj čez palec. Napisano v študentskih letih (20, morda več), se je založilo/izgubilo in se spet pojavilo včeraj.

https://www.gottwein.de/Lat/hor/horc214.php

Še pomnim, da je bila navdih za prevod tale pesem:

Zastavica

Gregor Markič

Poslano:
23. 06. 2019 ob 15:44

Še izvirnik. Prav te dni je nekdo na tem portalu ljudi kot sem jaz označil za novodobne zombije.

Latinščino pozna

le še krožek novodobnih zombijev.

Teh, ki iz neilustriranega dna

učbenikov tolčejo svoj kvazi spev

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/139887/sonet_st_96

Eheu fugaces, Postume, Postume,

labuntur anni, nec pietas moram
rugis et instanti senectae
adferet indomitaeque morti;

non, si trecenis, quotquot eunt dies,
amice, places illacrimabilem
Plutona tauris, qui ter amplum
Geryonen Tityonque tristi

compescit unda - scilicet omnibus,
quicumque terrae munere vescimur,
enaviganda, sive reges
sive inopes erimus coloni.

Frustra cruento Marte carebimus
fractisque rauci fluctibus Hadriae,
frustra per autumnos nocentem
corporibus metuemus Austrum.

Visendus ater flumine languido
Cocytos errans et Danai genus
infame damnatusque longi
Sisyphus Aeolides laboris.

LInquenda tellus et domus et placens
uxor, neque harum quas colis arborum
te praeter invisas cupressos
ulla brevem dominum sequetur.

Absumet heres Caecuba dignior
servata centum clavibus et mero
tinguet pavimentum superbo
pontificum potiore cenis.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 06. 2019 ob 16:45

Tvoja predelava pesmi se mi zdi krasna, Gregor, sploh podprta z muziko ..


Petrov sonet sem pa jaz razumela kot pohvalo in pogrešanje novodobnih zombijev ...

Lp, lidija

Zastavica

Dean

Poslano:
23. 06. 2019 ob 19:17

Taman da ocenim, kad vidim podvučeno, e pa da ne kvarim raritet (niko ne stiže oceniti - već podvučeno!)... ;-)

Zastavica

Gregor Markič

Poslano:
23. 06. 2019 ob 21:32
Spremenjeno:
23. 06. 2019 ob 21:36

Lidija, lepo da vedno vidiš lepe stvari. Drugače pa je s formo, ki sem jo izbral križ. Kdor je kdaj klepal verze z moško rimo/asonanco, ve, da je v tem manj zadovoljstva kot s pravo žensko rimo/asonanco. Fino je tudi kombinirati eno in drugo, daljše sosledje samih moških pa je prav duhamorno. No, kar sem pred tolikimi leti napisal, zdaj ne bom spreminjal. Bog s to pesmijo, stojijo v vrsti boljše, da jih napišem :-) Latinščina v Horacijevem času rime ni poznala, je pa v izvirniku naglas v prvih dveh verzih alkajske kitice na zadnjem zlogu, v drugih dveh pa na predzadnjem.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Gregor Markič
Napisal/a: Gregor Markič

Pesmi

  • 23. 06. 2019 ob 15:06
  • Prebrano 140 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica