Pesništvo trohni in mi smo mrtveci.
Smo gonilci ciz, če kdo še ve za njih.
Naše ročke so rjave in smrdi
nam pod pazduhami vešče zloščen stih.
Kdo še reče stih? Latinščino pozna
le še krožek novodobnih zombijev.
Teh, ki iz neilustriranega dna
učbenikov tolčejo svoj kvazi spev
po ušesu še živečih. Smo kot ples
folkloristov, slika iz sten jam Lascaux,
nekaj čemur ploskaš, pa čeprav zares
ploskaš iz kulture. Prav. Če hočejo
bomo tiho in ko obnemi Parnas,
končno v šoli več ne bo preklet dolgčas!
Sonet kot ciničen prikaz tega, kako se izgubljamo v pomanjkanju kulture ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!