Od rojstva do smrti je mnogo hoda,
od zibeli sreča, od sreče grob.
Steklene so njihove dolžne oči.
Oddaljene njihove stranpoti.
Možem damo sulice, ženam križ,
otrokom trpljenje in znoj.
Od rojstva do smrti, do sreče grob,
mnogo hoda do konca dni.
Strmijo v nebo - na nebu je noč.
Klešejo kamen, zidajo tlak.
Od zore do mraka hitijo vnemar,
a bliža večer se in kmalu bo mrak.
Na revnih ležiščih zamenja se dan,
strmijo v nebo - na nebu noč.
Bliska se kamen, bliska se tlak.
Oddaljene njihove stranpoti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miha Sever
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!