***

klila sta

vsak na svojem

koščku planeta

 

iz borne

sušne zemlje

sta pognala

 

mrzki vetrovi

s tleskajočimi biči

so se izživljali

nad nežnim steblovjem

 

tako dolgo

da ni zmoglo roditi

ko je prišel čas

 

žarki

neslišna molitev

sonca

so nagovarjali popke

a spomin na lakoto

se je vžrl

pod membrane

jih zakrčil

 

kakor v večnost

 

 

 

našla sta se

ko je listje

že odpadalo

 

drugačna

silnejša

sta se razprla

 

v tisoč barv

socvetja

petja

petja

Poslano:
14. 06. 2019 ob 14:45

Popraviti moram spol dvojine, npr. namesto "klili",je "klila sta".

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

petja
Napisal/a: petja

Pesmi

  • 14. 06. 2019 ob 13:47
  • Prebrano 67 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica