iluzija kot orodje

včasih curlja
skozi pore, vedno s
kondenzom na očeh.

 

Začetki
niso nujni, bolj pametno
se je nadaljevati. Se
sekati v drobiž, se
razdajati brezdomcem, biti
mehurček v špricerju -
je lahko lepo, ne pa pot
do sira iz labirinta.

 

Če imaš
gobec, te to ne naredi cucka. Te
pa lažje zdresirajo. Zato držim
jezik za zobmi. Okušam celico
od znotraj. Redno polovičen v
viziji, ki meša sokove.

 

Mislim, da
sem edini. Vem, da misli niso
enosmerne. Pristanem zasilno.
Nad oblaki. Tik ob sončnem
žarku, kjer je trk horizonta. Nato
napišem.

 

Malo zatem se začne
prosti pad. Zazrem se v dno, vidim
nov odlomek. Spet bo trajalo
cel dan, da vstanem iz postelje.
Pri miru sem in diham. Vendarle
se padec ne dogaja. Vseeno
skočim.

naprimerjanez

Andrejka

Poslano:
10. 06. 2019 ob 18:04

Doživljajski svet med resničnostjo in iluzijo je v tej pesmi dobro opisan, zato ji  tudi dajem dobro oceno.

Lp

A

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
10. 06. 2019 ob 19:48

Tenk ju veri mač. Vsak komentar mi nekaj pomeni :).


Lp

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 06. 2019 ob 20:42

Zelo fizično nabiranje občutij od znotraj in prebijanje skozi zunanje prostore, da se - zapiše ... čestitke,

Ana

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
18. 06. 2019 ob 10:00

Tenk ju muy mač. :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

naprimerjanez
Napisal/a: naprimerjanez

Pesmi

  • 09. 06. 2019 ob 20:46
  • Prebrano 209 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 252.36
  • Število ocen: 9

Zastavica