Petje živahno oznanja začetek,

prve žarke k obzorju prikliče,

poboža po licu s toplino prijetno,

sramežljivo zakrije resničnost bridko.

Čas drvi le z njim naprej,

na tisoče se rodi idej,

hitreje, hitreje se svet vrti,

za luč njegovo nič mar zdaj ni.

Nasmeh izgine z obličja,

zagrne temna ga noč,

sladek je smeh kot plod jagodičja,

človek spoznal je njegovo moč.

Hotel je Sonce ujeti,

šel je za njim do zadnjega žarka,

mislil, da mora vso moč imeti,

kaj, ko brez njega ne najde poti do bližnjega parka.

Artist